Rong. Koh Rong. Back in Paradise.

Ves čas sem si sama pri sebi ponavljala, naj ne pričakujem preveč. V enem letu se lahko veliko spremeni. Na boljše ali na slabše. Spremenijo se ljudje, spremenijo se kraji. Velikokrat se zgodi, da človek preveč pričakuje in je kasneje razočaran.

20160601_151000

20160601_141521

Tisto jutro, ko sem imela rezervirano ladjo za na Koh Rong, je bilo polno različnih čustev. Datum odhoda sem prestavljala iz dneva v dan. Nihala so od sreče, zaskrbljenosti, dvoma iti ali ne iti, naučakanosti in vznemirjenja. Ura vožnje do tja se je vlekla, minute so bile dolge, roke so se mi tresle od strahu pred ponovnim snidenjem z otokom.

Prihod, prva nevihta in Woo, eden izmed prijateljev, ki me je z dežnikom čakal na pomolu. En objem in vse je bilo bolje. Takoj sem videla, da je bil ves strah zaman, občutek sem imela, kot da bi spet prišla nazaj in da se je ustavil čas. Snidenje z vsemi je bilo izjemno. Vsi so bili zelo veseli, da sem prišla nazaj, jaz pa prav tako.

Najprej sem se ustavila v baru z imenom Bunna’s Place, kjer sem lansko leto preživel večino časa. Šefe Bunna me je pozdravil, pograbil mojo prtljago in me odpeljal v eno izmed privatnih sob v njegovem hostlu. Tale je tvoja je rekel, ostani kolikor časa želiš. Malo mi boš pomagala pri delu, v zameno pa dobiš sobo, hrano in pijačo. Seveda sem se strinjala, že takoj drugi dan sem pričela z delom.

Delam od 10h – 4h, nedelje sem prosta. Trenutno sem edina punca v baru in edina, ki ni domačinka. Moj običajen dan je sestavljen iz druženja, plavanja, sončenja in uživanja. Ni mi hudega 🙂

Poznam vse domačine na otoku. Nekateri, ki sem jih spoznala lani,  so že odšli v druge kraje, iskat boljše službe. Ostali so še vedno tu. Pričakovala sem spremembe. Nove hotele, več barov, restavracij. Ampak sem bila prijetno presenečena. Tudi če se na veliko gradi, je atmosfera na otoku še vedno ista kot je bila. Plaže in okolica je bolj čista kot prej. Turistov je malo, bliža se deževna doba. Še vedno je vroče, morje svetlo modre barve, mivka škripa med prsti na nogah.

Koh Rong do nadaljnega še vedno ostaja raj na zemlji. Mogoče še za nekaj let. Vesela sem, da sem prišla nazaj. Sedaj sem tu skoraj že 14 dni, ostajam še dober mesec. Potem pa počasi zaključim tole zgodbo in se vračam nazaj v realni svet. Tole je točno to, kar sem potrebovala. Videti vse še enkrat, potegniti črto pod vsem in se z nasmehom na obrazu in brez teškega srca odpraviti nazaj.

Hja …. Same Same,but Different, bi rekli tukaj. Pred prihodom me je najbolj skrbelo to, da bo vse drugače. Da se bodo ljudje spremenili. Da ne bo več tako lepo. Na koncu pa sem ugotovila, da vse ostaja isto. Na otoku se je ustavil čas. Kaj se je v enem letu od vsega najbolj spremenilo? Jaz. Tako da ja, še malo uživanja in brezskrbnega življenja, potem pa novih dogodivščinam naproti.

20160608_165339

 

Advertisements

3 comments

  1. Hey! I love your photos…unfortunately I can only read English 🙂 I don’t think I have been to Koh Rong, but I like the look of it… I have to find out where it is. Cheers

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s