The paradise island of Koh Rong <3

Koh Rong je eden izmed otokov v Kambodži, čisto na južni strani. Od različnih popotnikov sem slišala veliko pozitivnih komentarjev o otoku, zato sem se obiska zelo veselila že kar nekaj časa.Odločila sem se, da na njem preživim 5 dni in si malo oddahnem od vsakodnevnega pakiranja in ogledovanja znamenitosti.

Vožnja z trajektom je iz celine trajala približno eno uro in že prvi pogled na otok je obetal zelo veliko. Gre za majhen otok, hotelov na njem ni veliko, turistov tudi ne, cest ni, avtomobilov in bankomatov tudi ne. Po pristanku smo imeli kratko predavanje o tem, kako ‘preživeti’ na otoku. Kače, pajki in vodni bizoni so le par izmed živali, na katere je potrebno med bivanjem na otoku paziti.

Ker s Saro nisva imeli rezervirane sobe sva se najprej podali na lov za prenoščičem. Najprej sva si šli pogledati lokalne guest house za 5 dolarjev na noč. Po pregledu prvih petih sob tukaj sva ugotovili, da bo bolje, če greva kam drugam. Majhne sobe, v katerih je bila le postelja, brez oken, luči, interneta, v kleti hiš. Mislim, da se ne bi odločila za bivanje tu, tudi če bi mi plačali. Po pregledu novih desetih sob sva prišli do popolne in poceni sobe. Bong’s guesthouse, apartma s pogledom na morje, terasa, viseča mreža. Vse to za par dolarjev več kot sobe pri lokalcih.

Prvi dan sva šli na plažo, ki je najbližja vsem hotelom. Že ta je zelo lepa, tudi ostali turisti me niso motili medtem, ko sem se nastavljala sončnim žarkom. Že tu je bilo super. Sploh si nisem predstavljala, da ima otok za ponudit še mnogo, mnogo več.

Naslednji dan sva se po zelo okusnem zajtrku (kruh z Nutello) odpravili na plažo, oddaljeno kakšnih 45 minut hoje. Plažo nama je priporočil mladenič večer prej, povedal je da hoja ni naporna, da se lahko gre bosih nog. Hoja je ob pogledu na čudovito naravo in plaže hitro minila. Edina bolj zahtevna prepreka je bila prečkanje reke. Z nahrbtniki nad glavo in vodo do pasu sva se podali čez reko in prišli do samotne plaže. Dolga, do kjer seže oko, kristalno čista voda, nikjer nobene žive duše. Samo jaz, šumenje valov in osvežuječe morje. Vreme je bilo cel dan sončno, tako da že hitro nabiram barvo. Že slike so izjemne, ampak moram reči, da je v živo še mnogo lepše. Skratka, najlepša plaža, kar sem jih videla kadarkoli do sedaj.

Ko že misliš, da stvari ne morejo biti lepše, pa se zmotiš, je občutek nepozaben. Tretji dan naju je čakala plaža, za katero povsod piše, da je ena izmed lepših plaž na svetu. Ampak glede na to, kako lepo je bilo prejšni dan si res nisem mislila, da je kje lahko še lepše. Na tem uvodnem sestanku, ki smo ga imeli ob prihodu na otok, sem narobe razumela gospodično, ki nam je razlagala kako in kaj. Razumela sem jo, da je do te prelepe plaže 15 minut hoje. V kopalkah in v natikačih sva se podali na pot. Hoja v res strm klanec za začetek. Hodiva, hodiva, hodiva. Vroče je, več kot 30 stopinj, da o vlagi ne izgubljam besed. Okrog naju prava mala džungla, potka pa široka le okrog 50 centimetrov, levo in desno pa vse zaraščeno. Kar malo strah me je bilo, še posebej ker sem imela v glavi še vedno to predavanje o kačah in pajkih. Po kakšnih 45 minut hoje, ki je bila bolj podobna hoji na Triglav kot hoji po otoku v Kambodži sva prišli do znaka – še 15 minut. Pred nama pa prepad, lijane za plezanje, dvometrske skale.Pa sem si rekla, če sem prišla do tu, bom zmogla pa še teh 15 minut. Po izčrpajočem plezanju (v kopalkah in natikačih) sva le prišli na cilj. Žejni, premočeni, utrujeni. Ampak ves trud je bil v trenutku poplačan. Nepozaben prvi pogled na plažo s turkizno modro vodo in belo peščeno plažo. Nikjer nobenega, zavetje v prijetni senčki in občutek sreče in hvaležnosti, da sem lahko tukaj.

Nisva pa bili cel dan sami. Do naju se je enkrat vmes pripeljala ladja s tremi ribiči, domačini. Najprej so nama prijazno pomahali, potem pa so se usidrali zraven naju. Ker kar niso prenehali mahati sem zaplavala do njih, kjer so mi prijazno ponudili delček njihovega kosila – riž in ribo. Ker niso znali prav nič angleško sem jim le prijazno odzdravila in se podala nazaj proti obali.

Tudi večerno dogajanje na otoku je zelo pestro. Bari so odprti do dveh ponoči, potem do osmih zjutraj zaradi varčevanja izklopijo elektriko.Prav tako elektrike na otoku ni čez dan. Vsak večer sva šli v isti bar, kjer smo se zabavali skupaj z domačini in popotniki s celega sveta. Pogledali smo si tudi plankton, ki se ponoči sveti v morju.

Moram reči, da je bilo do sedaj to najlepših 5 dni. Resno razmišljam o tem, da bi spremenila svoje načrte in zadnji mesec prišla nazaj na Koh Rong. Bomo videli kako in kaj, zaenkrat mislim, da se bom kar vrnila nazaj. Uživajte ob ogledu vseh slik. In si predstavljajte, kako lepo je tu šele v živo. Vsakemu, ki pride v Kambodžo toplo priporočam obisk tega otoka.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s