One day in a lovely city called Hué

Iz Hanoi-ja v Hue sem odšla z nočnim avtobusom. Po pregledu cen sem ugotovila, da je avtobus veliko bolj ugoden od vlaka, vsaj trikrat cenejši. Vlak stane skoraj toliko, kot letalo. Po prebranih komentarjih, kako vožnja izgleda, pa sem bila vseeno zelo skeptična ali naj karto vseeno kupim ali ne. Vsi, ki so se z busom že peljali so pisali, da je grozno – ‘Like a ride from hell’. Prenapolnjeni avtobusi, glasna azijska glasba celo noč, hupanje voznika, divja vožnja, premajhne postelje za spanje, brez postankov za WC itd. Vseeno sem se odločila, da preizkusim srečo in sem se že pred odhodom pripravila na najhujše.

V avtobusu so 3 vrste postelj v dveh nadstropjih. Najboljše naj bi bile tiste ob straneh zgoraj. Eno od teh postelj sem tudi dobila in moram reči, da sem se bolj naspala na avtobusu kot pa kakšen dan prej v hostlu. Upoštevala sem vse nasvete, ki naj bi naredili vožnjo bolj udobno in človeku prijazno. Prinesla sem si čepke za ušesa, nogavičke, prigrizke, dekco, toplo majčko, glasbo in računalnik, ker imajo tudi wi-fi povezavo. 13 ur in pol vožnje je minilo 1 2 3, vsakič so sem se zbudila smo se vozili že 2 uri več kot prej. Parkrat me je skoraj vrglo s postelje, nekajkrat me je dvignilo skoraj do stropa, veliko ni manjkalo da bi se avtobus prevrnil in brez postanka smo se vozili 12 ur. Ampak ker sem bila pripravljena na najhujše moram reči, da je bilo prav super in da bo celo pot nadaljevala kar z nočnimi avtobusi. Kupila sem si ‘Open bus’ vozovnico za 32$. S to vozovnico se lahko v roku enega meseca ustavim v vsakem mestu v Vietnamu,vse do končne postojanke v Ho Chi Ming City-ju. Glede na to, da se bom peljala približno še petkrat po 10 ur je cena zelo ugodna. Pa super je ker se vozimo ponoči in privarčujem še pri prenočiščih, ker mi ni treba rezervirati hostla.

Drugo mesto na mojem spisku je bil torej Hue. Majhno mestece s 300.000 prebivalci  je polno turistov in ima veliko bolj umirjen promet kot Hanoi. Hotela sem si ogledati glavno mestno palačo, ampak sem ogled zaradi previsoke vstopnine preskočila in si raje najela rikšo, s katero me je prijazen starejši gospod odpeljal do ene najbolj znanih pagod v Vietnamu. V vsako stran smo se vozili dobrih petnajst minut, gospod je bil zaradi sopare in vročega sonca čisto zadihan in na koncu z močmi. Se mi je vmes prav malo zasmilil in sem ga hotela vprašati, če se malo zamenjava, da si odpočije.

Privoščila sem si tudi najboljšo večerjo do sedaj. Ob mrzli pijači na balkonu s pogledom na mesto mi je azijska zelenjava z indijskimi oreščki še bolj teknila, kot bi mi sicer. V mestu je še bolj soparno kot na severu, samo stopiš ven iz hotela pa si že premočen. Komaj čakam morje, da se bom lahko hladila in plavala.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s